10
Dec

Arterijska hipertenzija

Krvni tlak je “tlak” ali sila krvi, ki pritiska na žilno steno odvodnic, ko srce potisne kri, da potuje po celem telesu. Ta tlak je nujen za pretok krvi po celem telesu.

Najnovejše smernice priporočajo krvni pritisk v mirovanju pod 115/75 mmHg. Diagnostični kriterij za hipertenzijo je diastolna vrednost nad 90 mmHg in sistolna vrednost nad 140 mmHg.

Prehipertenzijo označujejo diastolne vrednosti med 80 in 89 mmHg in sistolne med 120 in 139 mmHg. Visoke normalne vrednosti so med 80/89 mmHg in 120/139mmHg.

Hipertenzija prve stopnje: sistolni pritisk med 140-159 mmHg, diastolni 90-99 mmHg, hipertenzija druge stopnje pa sistolni pritisk > 160 mmHg in diastolni > 100 mm Hg.

Ker pri zvišanem krvnem tlaku najpogosteje ne občutimo nobenih težav, bolezen zlahka zanemarimo in si je težko predstavljati, da nam lahko škoduje. Bolezen zato imenujemo “tihi ubijalec”, ker nezdravljen zvišan krvni tlak pomeni povečano tveganje za srčno ali ledvično bolezen, ali za možgansko kap. Bolezni srca in ožilja ter možganska kap so najpogostejši ubijalci v današnjem času.

 

Zdrav življenjski stil  je najpomembnejši način, da preprečimo naraščanje krvnega tlaka:

  1. vzdrževanje primerne teže.
  2. zmanjšanje vnosa kuhinjske soli.
  3. povečanje vnosa svežega sadja in zelenjave.
  4. zmanjšanje vnosa alkohola.
  5. opustitev kajenja.
  6. redna rekreacija, vsaj 3-krat tedensko.

 

Patofiziologija krvnega pritiska:

Cirkulatorni sistem ima regulatorne mehanizme, ki zagotavljajo zadosten dotok krvi do tkiv s kontrolo pritiska na kri. Krvni pritisk nazdorujejo baroreceptorji v steni aorte in karotidnih arterij. V predelih telesa, ki potrebujejo več krvi, pride do razširitve premera žil (vazodilatacija), v drugih pa zoženje (vazokonstrikcija). S tem se spreminja tudi krvni pritisk. Pri vazodilataciji se zmanjša, pri vazokonstrikciji pa poveča.

Krvni pritisk dobimo, če pomnožimo minutni volumen in periferni upor ožilja. Ko telo miruje, je minutni volumen nizek, zato je glavna spemenljivka pritiska periferni upor. Zožene, stisnjene žile, ali žile s plaki imajo večji upor in pretok kri je otežen. Pride do turbulence v pretoku. V manjših žilah lahko pride posledično do arterijske bolezni.

 

Krvni pritisk in telesna aktivnost:

Med vadbo se frekvenca in minutni volumen srca povečata. Poveča se hitrost pretoka krvi, ki pritiska na steno žil in poveča pritisk Ko se ta pritisk doda perifernemu uporu žil, dobimo krvni pritisk telesa. Torej je krvni pritisk med vadbo vedno večji. V mirovanju je srednji arterijski pritisk v velikih arterijah 100 mmHg, med aerobno vadbo skoči na 115-120 mmHg, med težkim treningom z utežmi pa na 200 mmHg.

 

Obstaja pa razlika med zvišanjem krvnega pritiska med anaerobno in aerobno vadbo. Pri anaerobni vadbi se povišata tako sistolni kot diastolni pritisk, med aerobno vadbo pa le sistolni, diastolni pa ostane enak. Če se poveča tudi diastolni, je potreben obisk pri zdravniku.

Aerobna vadba ima vpliv tako na diastolni kot sistolni tlak in ga uspešno zniža. Če treniramo aerobno 3-4x na teden 30-60 minut, to povzroči zmanjšanje obeh pritiskov za 6-7 mm Hg. Zmerna aktivnost bolj zniža pritisk kot visoko intenziven trening.

 Mitja Maechtig dr. med.specialist ortopedske kirurgije