11
Feb

Ateroskleroza

Ateroskleroza je bolezen, kjer se stena arterije debeli zaradi kopičenja maščobnih materialov (holesterol).

RIZIČNI FAKTORJI:

Sladkorna bolezen, dislipoproteinemije, visoka koncentracija LDL holesterola, nizka koncentracija HDL holesterola, kajenje, arterijska hipertenzija, starost, moški spol, družinska obremenjenost, debelost, še posebej centralni tip debelosti, sedeči način življenja (fizična neaktivnost), prekomerno uživanje nasičenih in trans maščob.

STARANJE IN OŽILJE

Elastične komponente ožilja se s starostjo spremenijo, zmanjša se komplianca (prožnost žile) in žile postajajo vse bolj trde. Temu pravimo ateroskleroza. Plasti žil se debelijo, pojavijo se kemične spremembe v elastičnosti. Med elastičnimi in kolagenskimi vlakni se kopiči maščoba, ki zmanjša krvni pretok.  Holesterolsko bazirani materiali skupaj s kalcijevimi solmi in fibroznim materialom formirajo plake. Debelost, kajenje, visok holesterol, fizična neaktivnost, hipertenzija so rizični dejavniki.

Pri aterosklerozi ožilja so prizadete tudi koronarne žile, zato govorimo še o koronarni srčni bolezni (eno-, dvo- ali trožilna koronarna bolezen – odvisno od tega, katere od treh koronarnih žil so zožene ali zamašene zaradi aterosklerotičnega plaka).

MEHANIZEM NASTANKA ATEROSKLEROTIČNEGA PLAKA:

Aterosklerotični plak začne nastajati z debelitvijo stene žil. Samo debelitev povzročijo maščobni materiali kot npr. holesterol.  Plak čez čas postane trd in s tem žila bolj rigidna in manj zmožna regulirati spremembe krvnega pretoka in pritiska (to pomeni, da se zmanjša žilna komplianca).  Kri počasneje prehaja preko teh zožitev, se vrtinči in je bolj dovzetna strjevanju in nastanku strdkov, ki lahko potujejo v srce in možgane in povzročijo možgansko kap in srčni infarkt. Rigidne žile lahko v določenih primerih tudi počijo (na mestu  patološke razširitve, ki jo povzroči plak – anevrizma), kar povzroči notranjo krvavitev.

Ateroskleroza

 

Ateroskleroza je bolezen, ki je lahko dolga leta asimptomatska (ljudje nimajo nobenih težav).  Aterosklerotični plaki so lahko stabilni ali nestabilni (se odtrgajo od stene in lahko povzročijo trombozo, embolijo in infarkt).

Degenerativna funkcija ožilja (ateroskleroza) zmanjša kapaciteto oziroma zmožnost cirkulatornega sistema, da prenaša telesno vadbo. Zato moramo biti zelo previdni pri ljudeh s povišanim pritiskom in pri starejših. Njihov žilni sistem slabše regulira pritisk. Hitre spremembe v položaju telesa (še posebej iz ležečega v stoječega) lahko povzročijo ortostatsko hipotenzijo. Previdni moramo biti tudi, ko vadba vključuje vaje z veliko obremenitvijo. Ljudje s hipertenzijo in zmanjšano žilno komplianco ne smejo uporabljati visokih obremenitev in teže pri treningu.

Ateroskleroza

 

ZDRAVLJENJE

– zdravila za nižanje krvnih maščob – statini

– dieta

– profilaksa (jemanje Aspirina, ki zmanjša verjetnost infarkta)

– kirurški poseg (odprtje žile in mehanska odstranitev plaka, bypassi, stenti)

Sama telesna aktivnost pomembno vpliva na preprečitev nastanka ateroskleroze. Z vadbo izgubljamo telesno težo in s tem izničimo rizične dejavnike pri debelosti, ki vodijo v aterosklerozo. Sama vadba tudi zmanjša krvni pritisk in krožeči LDL holesterol, ki je gradni element aterosklerotičnih plakov. Poveča se produkcija HDL holesterola, ki je pozitiven holesterol, ker skrbi za manjšo koncentracijo LDL holesterola in izločanje le-tega preko jeter v žolč. Med vadbo se poveča tudi aktivnost encima lipoproteinske lipaze, ki odstranjuje maščobne kisline in LDL holesterol iz krvi in s tem zmanjša verjetnost nastanka plakov.

 

Mitja Maechtig dr. med.specialist ortopedske kirurgije