7
Dec

Dr. Mitja Maechtig – Anatomija srca

Dr. Mitja Maechtig – Anatomija srca

Mitja Maechtig, doktor medicine, je specialist ortopedske kirurgije od leta 2013, ko je opravil specialistični izpit. Njegovo ožje področje je operativno zdravljenje degenerativnih obolenj kolka in kolena (artroplastika – vstavljanje totalnih endoprotez kolka in kolena), športne poškodbe kolena (predvsem poškodbe meniskusov, hrustančnih lezij in rekonstrukcije sprednje križne vezi) in poškodbe, ki so povezane z nepravilno vadbo v fitnesu, predvsem ramenskega sklepa in ramenskega obroča (poškodbe labruma, rotatorne manšete in SLAP lezije – poškodbe bicepsa v ramenskem sklepu, degenerativne spremembe akromioklavikularnega – AC – sklepa) ter ledvene hrbtenice (diskus hernija).

Zaposlen je v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, kjer izvaja številne operativne posege. Poleg tega opravlja specialistično ambulantno dejavnost na različnih lokacijah v Sloveniji (Železniški zdravstveni dom Ljubljana, zdravstveni dom Postojna, ortopedska ambulanta Aristotel zdravstveni center Krško, Kirurški sanatorij Rožna dolina in Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica). Je tudi del ekipe zdravnikov HDD Sij Acroni Jesenice.

Dr. Mitja Maechtig ima dolgoletno praktično in teoretično znanje iz vadbe v fitnesu in je NCSF certificiran osebni trener. V svoji praksi sodeluje s številnimi osebnimi trenerji po Sloveniji, jim svetuje pri interpretaciji izvidov (ortopedskih pregledov, ultrazvočnih preiskav, rentgenskih slikanj in magnetne resonance) in jim pomaga glede na poškodbe strank in degenerativne spremembe pri predpisovanju treningov. Predava tudi v sklopu organizacije AFP (association of fitness professionals) – tečaj osebni trener – predmet športna medicina. Osebno je športno zelo aktiven, ukvarja se s fitnesom, v preteklosti je treniral borilne veščine (taekwondo) in je smučarski trener 1. stopnje.

 

Tokrat vam predstavlja motor našega telesa..

ANATOMIJA SRCA

Srce se funkcionalno deli na dva dela. Desna polovica črpa deoksigenirano kri (kri brez kisika) v pljuča, leva polovica pa pošilja oksigenirano kri (kri, ki vsebuje kisik) preostalemu telesu. Zgornji votlini imenujemo atrija oziroma preddvora, spodnji pa ventikla oziroma prekata. Imamo torej levi/desni atrij in levi/desni ventrikel. Atrija in ventrikla ločita dve zaklopki.

Med celično respiracijo (celično ‘dihanje’) se kisik porablja v celicah za normalno aktivnost. V tem procesu se kisik veže na ogljik in nastane ogljikov dioksid, ki gre v cirkulacijo (krvni obtok) kot bikarbonat. Bikarbonat se transportira v srce, ta ga pa izčrpa v pljuča. V pljučih ga preko alveolov (pljučnih mešičkov) izdihamo.

 

PRETOK KRVI V SRCU

Deoksigenirana kri vstopi v desni preddvor preko velike žile, ki se imenuje vena cava superior. Kri napolni desni atrij, prehod v desni prekat ji pa onemogoči trikuspidalna zaklopka. Ko se zgornji del srca skrči, se oba preddvora izprazneta v prekata. Pri krčenju se deoksigenirana kri potisne skozi trikuspidalno zaklopko v desni ventrikel, ki se napolni, ko je v sproščenem stanju. Fazo relaksacije prekata imenujemo diastola. Ko se spodnji del srca skrči, potisne kri nazaj proti trikuspidalni zaklopki, ki se zapre. Istočasno se odpre semilunarna pulmonalna zaklopka in kri se potisne v pljučno arterijo. Fazo krčenja prekatov imenujemo sistola.
Ko se preddvora krčita, sta prekata sproščena (diastola) in se napolnita s krvjo. Ko se prekata skrčita (sistola), sta preddvora sproščena in se napolnita s krvjo.
Truncus pulmonalis transportira kri v pljuča, kjer se CO2 sprosti in sveže vdihan kisik z difuzijo preide alveole in se veže na hemoglobin v rdečih krvnih celicah. Kri postane rdeča, ko je oksigenirana in se transportira nazaj v srce preko pljučne vene. Kri pride v levi atrij, preko bikuspidalne mitralne zaklopke v levi ventrikel in nato s kontrakcijo levega ventrikla (ob tem se mitralna zaklopka zapre) skozi aortno zaklopko v aorto in v telo.  Tam se kisik in hranilne snovi izmenjajo s CO2 in metaboličnimi odpadki, ki se vrne v desno stran srca in s tem se krog zaključi. Levi prekat mora dostaviti kri celemu telesu, zato je največji med vsemi.

 

Dr. Mitja Maechtig – Anatomija srca

 

KORONARNI PRETOK

Kisik do srca dovajajo posebne žile, ki se imenujejo koronarne žile. Izvirajo iz aorte in gredo v srce. Srčno mišično tkivo ima večjo sposobnost uporabe kisika, ker ima več kapilar in v celicah več mitohondrijev. V mirovanju se izloči 70-80% kisika iz 200-250ml koronarnega pretoka vsako minuto. Med aktivnostjo se lahko to poveča 5-6krat. Med povečanim minutnim volumnom srca (količina krvi, ki ga izčrpa srce v eni minuti) se mora povečati tudi dotok krvi skozi koronarne žile.
Koronarne žile delimo na:

– desna koronarna arterija (right coronary artery – RCA)
– leva sprednja descendentna arterija (left anterior descending artery – LAD)
– leva cirkumfleksna arterija (left circumflex artery – LCX)

 

Dr. Mitja Maechtig – Anatomija srca