14
Sep

KAJ MORA OSEBNI TRENER NA SPLOŠNO VEDETI O RAMENSKEM SKLEPU

Ramenski sklep je zelo pomemben sklep v človeškem telesu, ki je podvržen številnim obremenitvam in ob nepravilni vadbi poškodbam, z leti se pa pojavijo tudi degenerativne spremembe. Praktično je pri telesni aktivnosti in vadbi na fitnesu najbolj obremenjen sklep, lahko bi rekli, da še bolj kot koleno. Razlog v temu pa so nefiziološke obremenitve in ekstremni ponavljajoči gibi. Pri vadbi na fitnesu to vključuje sklece, bench press in predvsem vse vaje, ki vključujejo položaj za srednjo aksilarno linijo (kot naprimer poteg za glavo) – pri tem položaju namreč silimo ramenski sklep v izpah in obremenjujemo sprednji del sklepne ovojnice, kar vodi v ohlapnost, nevanost kasnejših izpahov in obrabne spremembe. Ramenski sklep je zelo obremenjen tudi pri najrazličnejših športih (odbojka, tenis, baseball, metalci kopja, tek na smučeh itd.). Vzrok temu je spicifična anatomska zgradba.

ANATOMIJA

Ramenski sklep je kroglast sklep (ball and socket joint) in je najbolj gibljiv sklep v telesu, kar pomeni, da je tudi najmanj stabilen sklep.  Možni gibi v ramenskem sklepu so fleksija (upogib), ekstenzija (izteg), abdukcija (odmik), addukcija (primik), horizontalna addukcija (vodoravni primik), horizontalna abdukcija (vodoravni odmik), notranja in zunajna rotacija in cirkumdukcija (kroženje).

Ramenski sklep lahko funkcionalno delimo na humeroskapularni sklep, ki je pravi sklep s hialinimi hrustančnimi površinami in sklepno ovojnico ter subakromialni sklep, ki ni pravi sklep v anatomskem smislu, vendar je glede na drsne površine vezan na humeroskapularni sklep.

Za samo funkcijo ramena in ramenskega obroča kot celota pa so pomembni še trije sklepi: skapulotorakalni sklep (med lopatico in prsnim košem), akromioklavikularni sklep (med lopatico in ključnico) in sternoklavikularni sklep (med prsnico in ključnico).

Ramenski sklep v ožjem smislu je humeroskapularni sklep. Sklepne površine so konveksne (glavica nadlahtnice) in konkavne (glenoid na lopatici, ki je ojačan z labrumom, le-ta pa poveča sklepno površino). Ker je sklepna ovojnica zelo tanka in ohlapna, so za stabilnost ramenskega sklepa pomembni statični in dinamični stabilizatorji.

Statični stabilizatorji

Glavni statični stabilizator rame je sklepna ovojnica s pripadajočimi ligamenti (korakohumeralni ligament in trije glenohumeralni ligamenti – zgornji, srednji in spodnji). K stabilnosti prispeva tudi negativni intraartikularni (znotraj sklepni) tlak v zaprti sklepni ovojnici.

 

Dinamični stablizatorji

Glavni dinamični stabilizator ramenskega sklepa je dvoslojna struktura mišic. Zunanji sloj so močnejše mišice, ki premikajo roko (m. deltoideus, m. pectoralis major, m. latissimus dorsi, m. teres major, kratka glava m. biceps brachii, m. coracobrachialis, m. triceps). Notranji sloj pa so mišice rotatorne manšete (m. supraspinatus (abdukcija), m. infraspinatus, m. teres minor (oba zunanja rotacija), m. subskapularis (notranja rotacija)) in tetiva dolge glave m. biceps brachii. Kontrakcija mišic rotatorne manšete pritiska glavico nadlahtnice v glenoid in jo tako stabilizira. Brez rotatorne manšete bi kontrakcija deltoida povzročila translacijo (premik) nadlahtnice navgor brez abdukcije in prišlo bi do udarca in drgnjenja glavice nadlahtnice ob spodnji rob akromiona (dela lopatice).

Patologijo ramenskega sklepa lahko razdelimo v različne kategorije:

– nestabilnost rame: TUBS (travmatska unilateralna poškodba z Bankart lezijo) in AMBRI (atravmatske multidirekcionalne pogosto bilateralne lezije)

– utesnitveni sindromi rame

– poškodba rotatorne manšete

– poškodbe tetive dolge glave bicepsa

– poškodbe akromioklavikularnega sklepa

– rupture mišic v predelu rame

– adhezivni kapsulitis

– nevrovaskularne (živčno žilne) poškodbe v predelu rame

– zlomi v predelu rame

Mitja Maechtig dr. med.specialist ortopedske kirurgije