4
Nov

Motivacija

Za športno aktivnost se ljudje odločamo iz različnih razlogov. Vsak razlog v nas predstavlja motiv.

Motivacija v najširšem smislu predstavlja usmerjeno in dinamično komponento vedenja, ki je značilna za vse živalske organizme od najpreprostejših enoceličnih ameb do človeka. Vključuje spodbujanje aktivnosti in njeno usmerjanje. (Matej Tušak).

Človekovo vedenje je vedno usmerjeno k doseganju ciljev, zato bodo potrebe zadovoljene takrat, ko bo cilj dosežen. Zastavljeni cilji so tisti, ki v nas ustvarjajo motivacijo. Zatorej je zelo pomembno, kakšne cilje si zastavimo.

Motivacija

Poznamo zunanjo in notranjo motivacijo, katera od njiju nas bo vodila pa je odvisno od tega, kakšen je naš cilj.

O zunanji motivaciji govorimo takrat, ko določeno stvar počnemo zaradi zunanjih posledic. V tem primeru cilj ni v sami dejavnosti, ampak izven nje. Zunanje motiviran človek deluje zaradi zunanjih posledic (pohvala, graja, nagrada, kazen, preverjanje in ocenjevanje). Sama aktivnost ga ne zanima, ampak je zgolj »sredstvo za doseganje pozitivnih in izogibanje negativnih posledic«. Zunanja motivacija največkrat ni trajna, saj je pogosto povezana s pritiski, zaskrbljenostjo, zlasti če zastavljenim ciljem, nismo kos. Načeloma, ko vir zunanje podkrepitve izgine tudi dejavnost preneha. Med ˝zunanje razloge oziroma cilje˝ bi lahko spadali npr.: osrečiti partnerja/starše, prejeti več pozornosti, se lažje postavljati pred drugimi, ustreči trenerju, utišati negativne govorice, ugajati drugim, da bi nas sprejeli ipd.

Motivacija

Notranja motivacija je prirojeno in naravno nagnjenje za razvoj naših notranjih sposobnosti prek učenja, za katerega ni potrebna zunanja spodbuda. (Stipek, 1998)

Pri notranji motivaciji je cilj delovanja v dejavnosti sami in vir podkrepitve v nas. Prednost notranje motivacije je vztrajnost in zadovoljstvo, ko cilj dosežemo. Za ustvarjanje notranje motivacije je izrednega pomena, ne zgolj to, da si cilj postavimo sami, ampak, da izhaja iz nas samih. Primer ˝notranjih razlogov˝ so: izboljšati telesno pripravljenost, izboljšati počutje, povečati telesne sposobnosti, ojačati samopodobo/povečati samozavest in s tem zaupanje vase, pridobiti boljše rezultate na tekmovanju, izboljšati tehniko vadbe ipd.

To pomeni, da se notranje motiviran človek ne oklepa zunanjih ciljev, kot so nagrada, dobra ocena ali priznanje, saj so zanj značilne notranje motivacijske spodbude (radovednost, interesi, vzburjenje, zanos, pozitivna samopodoba).

Kako uspešni bomo pri doseganju naših ciljev, je v veliki meri odvisno od usmerjanja naše motivacije in od tega, kako si bomo cilje zastavili.

Ker negativne misli na nas in naš uspeh vplivajo negativno, je pomembno, da si cilje zadajamo pozitivno. Vsekakor se ˝V svoji koži se bom počutil odlično!˝, bolje sliši kot ˝Nikoli več se ne bom počutil ničvreden!˝.

Motivacija

Zastavljeni cilji:

  • morajo biti natančni in specifični
  • zastaviti si moramo tako dolgoročne, ki nas motivirajo, kot kratkoročne cilje, ki nas vodijo
  • postavljajmo si takšne, da jih bomo lahko merili ter kontrolirali
  • ne smejo biti prenizki, saj nam mora vsak cilj predstavljati izziv
  • ne smejo biti previsoki, saj lahko to privede do razočaranja ter upada motivacije

 

Moč, zagon, pripravljenost, želja, zanimanje, volja, spodbuda… vse to lahko povzamemo z eno besedo – motivacija. Le ta je ključ našega delovanja. Usmerja naše vedenje in mu določa intenzivnost, raven vpletenosti in uspešnosti. Določa vztrajnost in omogoča osredotočenost. Vpliva na naša čustva in samopodobo. Zaznamuje našo osebnost in s svojo močjo vpliva na to, kar smo in kar delamo.

Motivacija