14
Avg

Možganska kap

Definicija:

Možganska kap je posledica poškodbe dela možganov zaradi nezadostne preskrbe s kisikom. Pogosto se v laični populaciji meša pojma kap in infarkt. Strokovno poimenovanje je pravilno za možgansko kap in srčni infarkt (tudi pri srčnem infarktu gre za poškodbo dela srca zaradi pomanjkanja kisika). Med dejavnike tveganja za možgansko kap sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana raven holesterola v krvi. Tudi bolniki z aritmijami (atrijska fibrilacija) so bolj ogroženi. Po možganski kapi prizadeti del možganov ne funkcionira, zato je nujna takojšnja zdravniška oskrba. Na vse dejavnike tveganja lahko sami vplivamo z zdravim načinom življenja in redno telesno vadbo in zmanjšamo verjetnost nastanka možganske kapi.

KAJ JO POVZROČA?

  • V približno polovici primerov povzroči možgansko kap krvni strdek (tromb), ki mu strokovno pravimo možganska tromboza.
  • Možganska embolija nastane, če se odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu (na primer v srcu ali velikih vratnih venah), in ga kri nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši. Možganska kap zaradi embolije nastane v približno tretjini primerov.
  • Pri možganski krvavitvi žilna stena poči, kri pa se razlije v možganovino. To je vzrok kapi v približno petini primerov.

Krvni strdek nastane na mestih v telesu, kjer je oslabljena in upočasnjena cirkulacija krvi:

  • najpogosteje v srcu, kjer je prisotna aritmija, ki jo imenujemo atrijska fibrilacija (migetanje preddvorov – srce se nepravilno krči zaradi razširjenih srčnih votlin, ki so posledica srčnega popuščanja, prejšnjih infarktov, dolgoletnega povišanega krvnega pritiska….), večja verjetnost krvnih strdkov je tudi pri okvarah srčnih zaklopk (npr. zožitev mitralne zaklopke)
  • v varikoznih venah na nogah (okvarjene zaklopke, ki skrbijo za nemoteno vračanje venske krvi iz periferije telesa nazaj v srce – kri v nogah zastaja in ima večjo tendenco k strjevanju)
  • na aterosklerotičnih plakih (povzročijo zožitev žile in posledično upočasnjen tok krvi in nastajanje trombov)
  • daljša imobilizacija udov (po raznih zlomih – predvsem spodnjih okončin)

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje je prizadeto. Med najpogostejše simptome prištevamo:

  • šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa,
  • otrplost ene strani telesa,
  • tresavico, nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov,
  • enostranske motnje vida,
  • nerazločen govor, povešen ustni kot
  • oteženo razumevanje in težave z izražanjem,
  • bruhanje, omotico, motnje ravnotežja.

Pri hujših oblikah možganske kapi bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne vkomo in umre.

Preventiva:
S svojim življenjskim slogom lahko močno zmanjšamo vpliv številnih drugih škodljivih dejavnikov. Redna telesna vadba (od 30 do 60 minut od tri- do štirikrat na teden), opustitev kajenja ali vsaj zmanjšanje števila pokajenih cigaret, prehrana z malo škodljivih maščob in učinkoviti načini sproščanja stresa zmanjšajo verjetnost nastanka možganske kapi. Redno merjenje krvnega pritiska vzdrževanje vrednosti sistolnega pritiska pod 140 in diastolnega pod 90 milimetrov živega srebra močno zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo in starejših od 65 let naj bi bile te vrednosti nižje (pod 130 oziroma pod 85), novejše raziskave pa so naklonjene še radikalnejšemu nižanju krvnega tlaka in jemanju antihipertenzivov tudi pri vrednostih krvnega tlaka, ki so do zdaj veljale za normalne. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo skrbno paziti, da vrednosti krvnega sladkorja ne presežejo vrednosti 8.0 mmol/l. Pri naštevanju škodljivih dejavnikov, ki povečajo tveganje za nastanek možganske kapi, ne smemo pozabiti na povečano maščobo v krvi. Vrednost skupnega holesterola nad 5.0 mmol/l poveča verjetnost nastanka kapi za približno šest odstotkov na vsak mmol/l več. K primernim vrednostim pripomoreta uravnotežena zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, pogosto pa je treba poseči po zdravilih za zmanjševanje maščobe v krvi. Za pravočasno ukrepanje bi bilo treba določati maščobo v krvi že po 20. letu starosti, ob normalni vrednosti pa bi bilo nato treba preiskavo ponoviti vsakih pet let.