26
Okt

PATOLOGIJA RAMENSKEGA SKLEPA 1.DEL

1.Nestabilnost rame

Rama je kroglast sklep in je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu in zato tudi podvržen nestabilnosti in izpahom.

V svoji praksi s strankami se boste lahko srečali z izrazom Bankartova lezija ali kostni Bankart.

Bankart lezija pomeni strgan sprednji del kapsule, ki se narašča na glenoid (to je del lopatice, kjer se prirašča sklepna ovojnica od ramenskega sklepa), kostni Bankart pa je strgana kapsula v kombinaciji z delom kosti. Do Bankartove lezije pride zaradi travmatskega izpaha ramenskega sklepa (večinoma anteriorno – 95%, redkeje posteriorno – 5%, možen je tudi izpah inferiorno, ki je zelo redek = luxatio erecta). Pri izpahu pride do poškodbe statičnih in dinamičnih stabilizatorjev ramena.

Pri prvem izpahu (travmatskem) je zdravljenje večinoma konzervativno z ramensko opornico v nevtralnem položaju (večja verjetnost zaraščanja Bankart lezije kot če bi imeli roko imobilizirano ob telesu). V primeru ponavljajočih izpahov in neuspešne konzervativne terapije je potreben operativni poseg, in sicer v večini primerov artroskopija.

 

 

 

  1. Utesnitveni sindrom rame

Subakromialni utesnitveni sindrom rame nastane zaradi degenerativnih sprememb tetiv rotatorne manšete (najpogosteje supraspinatusa).

Za to patologijo je pomemben korakoakromialni lok, ki ga sestavljajo akromion, korakoakromialni ligament in korakoid. Pod lokom leži subakromialna burza.

Do utesnitve pride zaradi povečanja volumna tetiv, otekanja subakromialne burze pri vnetnih boleznih (revmatoidni artritis) in zmanjšanja velikosti korakoakromialnega loka (naplastitve na akromionu, artroza akromioklavikulanrnega sklepa). Pomembna je oblika akromiona, ki ga delimo v 3 tipe (zadnji tip je močno ukrivljen oziroma kljunast in povzroča utesnitev).

Zdravljenje je konzervativno z nesteroidnimi antirevmatiki, blokadami in fizioterapijo. Po šestih mesecih neuspešnega konzervativnega zdravljenja se odločimo za operativni poseg (artroskopska sprostitev subakromialnega prostora).

Pri vadbi v fitnesu je zelo pomembno, da ne delamo vaj za ramena, ki vključujejo gibe nad 90 stopinj horizontale (abdukcija ali antefleksija), saj s tem ramo silimo v utesnitev in lahko dolgoročno pride do obrabe, bolečin in tega sindroma.

  1. Poškodba rotatorne manšete

Tetive rotatorne manšete so supraspinatus, infraspinatus, subskapularis in teres minor.

Pri poškodbah rotatorne manšete govorimo o delnih in popolnih rupturah, ki nastanejo ob akutni poškodbi (padec, udarec) ali zaradi degenerativnih sprememb tetiv.

Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus.

Možne so tudi masivne rupture , ki so velike vsaj 5 cm, prizadete pa so vsaj 3 tetive rotatorne manšete.  Masivne rupture predstavljajo 20% vseh ruptur.

Raztrganine so lahko simptomatske (ljudje imajo težave) ali asimptomatske (nimajo težav).

V primeru težav je zdravljenje večinoma operativno artroskopsko (rekonstrukcija tetiv s sidrnimi šivi). Postoperativna rehabilitacija je dolgotrajna in zahtevna (približno 6 mesecev).

Zelo priporočljivo je pri vadbi v fitnesu, da se v trening vključi tudi vaje za krepitev mišic rotatorne manšete (vaje z elastiko, lažjimi utežmi – abdukcija, zunanja rotacija, notranja rotacija ramenskega sklepa). S temi vajami se bo preprečila poškodba ramenskega sklepa, ko boste delali tako vaje za ramena, prsne mišice ali hrbet.

  1. Poškodbe tetive dolge glave bicepsa

Tetiva dolge glave bicepsa vstopi v ramenski sklep in se narašča na zgornji rob glenoida. Poteka v rotatornem intervalu med mišicama supraspinatus in subskapularis.

Zaradi preobremenitve ali poškodbe lahko pride do tendinitisa, subluksacije ali rupture narastišča tetive z delom labruma, ki obdaja glenoid. To imenujemo SLAP lezija (Superior Labral from Anterior to Posterior).

SLAP lezija je v fitnes svetu zelo pogosta poškodba, vzrok je pa nepravilno obremenjevanje ramenskega sklepa predvsem pri bench pressu. Zadnje čase vidimo epidemijo teh težav in tudi posledično povečano število operacij.

Prisotna je bolečina v sprednjem delu rame in občutek preskakovanja.

V primeru težav ob neuspeli konzervativni terapiji je potreben operativni poseg (artroskopija in tenotomija ali tenodeza tetive). Pri tenotomiji se tetivo bicepsa samo prereže (pri starejših, prisotne so samo kozmetske posledice, funkcija ostane eneka). Pri mlajših pa naredimo tenodezo, kjer tetivo prerežemo in prišijemo na novo mesto nekoliko bolj inferiorno.

Mitja Maechtig dr. med.specialist ortopedske kirurgije