1
Dec

Patologija ramenskega sklepa 2. del

1. Poškodba akromioklavikularnega (AC) sklepa
AC sklep je sklep med ključnico in akromionom lopatice. Sodeluje pri elevacijskih gibih (dvig roke nad horizontalo ramena). Stabilnost sklepa omogočajo vezi med akromionom in ključnico (akromioklavikularni ligament) ter korakoidom (izrastek na lopatici) in ključnico (dva ligamenta – trapezoidni in konoidni ligament).
Poškodbe tega sklepa se v večini primerov zgodijo ob padcu na ramo z roko v addukciji (padec s kolesom, motorjem, pri smučanji itd.).
Poškodbe delimo na 6 stopenj glede na to, v kakšni meri so poškodovani oziroma raztrgani ligamenti. Prva stopnja je blag zvin, pri višjih so pa prisotne že raztrganine ligamentov (postopoma vseh treh, najprej akromioklavikularnega, nato pa še konoidnega in trapezoidnega). Zaradi tega pride do luksacije ključnice superiorno, tako da je pozitiven fenomen klavirske tipke (ko pritisnemo na ključnico je tako, kot da bi pritisnili na klavirsko tipko). Operira se načeloma od tretje stopnje naprej.

2. Adhezivni kapsulitis
Adhezivni kapsulitis (rigidna rama – angleško frozen shoulder) označuje bolečo ramo z zmanjšano gibljivostjo. Bolezen poteka postopoma, se slabša in po daljšem času (tudi do 2 leti) se v večini primerov spontano izboljša. Pogosteje se pojavlja pri ženskah. Večinoma je vzrok neznan, lahko pa nastane po daljši imobilizaciji, mastektomiji (odstranitvi dojke), sistemskih boleznih (sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen, ščitnica, srčnožilne bolezni). Poteka v treh fazah, ki vsaka lahko traja nekaj mesecev. Začne se z bolečino, gibljivost se slabša, najbolj sta prizadeti abdukcija in zunanja rotacija. Pozneje se bolečina umirja, sčasoma se gibljivost povrne, vendar ne popolnoma.

Patologija ramenskega sklepa 2. del

 

 

 

 

 

 

3. Zlomi ključnice
So zelo pogosti, najpogostejši so zlomi srednje tretjine. Mehanizem poškodbe je neposreden padec na ramo ali udarec. 80% zlomov se zdravi konzervativno z mitelo (trikotna ruta) ali torakalnim oprtom.

Patologija ramenskega sklepa 2. del

 

 

 

 

 

 

 

 

4. Zlomi lopatice
Zlomi lopatice so redki. Največkrat nastanejo v sklopu visoko energijskih poškodb pri prometnih nesrečah in padcih z višine.
Največkrat je na mestu konzervativno zdravljenje z mitelo in s postopno vadbo za gibljivost in moč.

Patologija ramenskega sklepa 2. del

 

 

 

 

 

 

 

 

5. Zlomi nadlahtnice
Zlomi zgornjega dela nadlahtnice so pogostejši po 65.letu. Nastanejo pri padcih ob pridruženi osteopeniji (zmanjšana mineralna kostna gostota). Enostavne zlome brez premika zdravimo z mitelo (trikotna ruta), v bolj bolečih situacijah ali pri manj stabilnih zlomih je možna tudi mehka imobilizacija ob prsni koš t.i. Dessault povoj.
Zlomi s premikom ali multi-fragmentarni zlomi zahtevajo operativni poseg.
Lahko stabiliziramo s ploščo in vijaki, žebljem, svoje mesto pa ima tudi proteza ramenskega sklepa.

6. Nevrovaskularne (živčno žilne) poškodbe v predelu rame
Pri izpahu rame lahko pride do poškodbe brahialnega pleteža (tj. skupek živcev, ki oživčujejo celotno roko), ki se večinoma počasi in nepopolno popravi. Poškoduje se lahko tudi aksilarna arterija, ki izhaja nad prvim rebrom med mišicama m. scalenus anterior in m. scalenus medius.

7. Obraba ramenskega sklepa (artroza)
Primarna (idiopatska, brez znanega vzroka) artroza je redkejša od sekundarne, ki je posledica različnih predhodnih stanj (zlomi, izpah, nestabilen sklep, avaskularna nekroza, vnetje, poškodba rotatorne manšete).
Bolečina se ob obrabi stopnjuje, prisotna je celo med spanjem. Kasneje se pojavi omejena gibljivost, predvsem v smeri zunanje rotacije in abdukcije.
Zdravljenje je na začetku konzervativno z analgetiki, fizioterapijo in blokadami, v napredovalih primerih pa pride v poštev artroskopija ali umetni sklep.

Mitja Maechtig dr. med.specialist ortopedske kirurgije