6
Feb

RUPTURA AHILOVE TETIVE 1.DEL

Vzroki za poškodbe Ahilove tetive

Vzroki za poškodbe niso povsem natančno poznani. Na nastanek lahko vplivajo številni intrinzični in ekstrinzični dejavniki, bodisi samostojno ali pa v medsebojni povezavi.

Intrinzični dejavniki: področje zmanjšane prekrvavitve (2-7 cm nad narastiščem Ahilove kite), staranje in degenerativne spremembe na kiti in zmanjšana raztegljivost, kronična vnetja, spremenjeno uravnavanje mišično kitnega kompleksa, genetske spremembe, anatomske posebnosti (deformacije), ki prispevajo k povečanemu trenju oziroma pokanju ali preskakovanju med kito in okolnimi strukturami.

Ekstrinzični dejavniki: spremembe pri obremenitvah (npr. spremembe pri procesu vadbe, intenzivnosti treninga, obuvalu, podlagi), vpliv nekaterih snovi oz. zdravil (kortikosteroidi).

RUPTURA AHILOVE TETIVE 1.DEL

 

Če obremenitve (nenadne ali dolgotrajne) presegajo sposobnost kite, da jih zdrži, to privede do pretrganja Ahilove kite. Kljub temu pa nekateri (tudi zelo mladi) poškodovanci utrpijo pretrganje Ahilove kite v obdobju enakih vsakodnevnih obremenitev, ko nimajo posebnih težav, kar kaže, da je ravnovesje in fiziološki odgovor kite na obremenitev in proces treninga verjetno kompleksnejše dogajanje.

Sprva lahko pride le do pretrganje posameznih mikrofibril oziroma fibril in s tem delnega pretrganja, ki nato že ob bistveno manjših silah zaradi oslabljenosti kite privede do popolnega pretrganja.

Pretrganje Ahilove tetive pri mladih, zdravih poškodovancih lahko razložimo s tako imenovano mehansko teorijo:

Mišice praviloma nikoli niso sposobne sinhrono aktivirati prav vseh vlaken in izmerjene maksimalne sile niso končne maksimalne sile, ki so jih mišice v izjemnih razmerah sposobne razviti (ponavadi so te sile še večje). Obremenitve kite so v različnih položajih stopala lahko zelo različne na različnih mestih, kar lahko povzroči, da so posamezni deli kite komaj napeti, medtem ko so drugi že zelo raztegnjeni in tako se celotna sila, ki deluje na kito, zelo neenakomerno porazdeli. Dodatno delovanje nenadne velike sile (npr. udarci pri športnih aktivnostih, padcih ali ob tem, ko npr. stopimo v luknjo…), še posebej ob predhodno navedenih pogojih, še poveča skupno obremenitev Ahilove kite, kar privede do rupture.

Mehanizem nastanka pretrganja Ahilove tetive je lahko direktna ali indirektna poškodba. Velika večina poškodb je posledica indirektnega mehanizma, ki je lahko ali raztegnitev kite ai skrčenje troglave mišice goleni ali kombinacija obojega. Ahilova kita se največkrat pretrga zaradi odriva nosilne noge ob iztegovanju kolena, kar največkrat vidimo pri sunkovitih športnih obremenitvah (nenadni odrivi, štarti ipd.). Pogost mehanizem je tudi nepričakovana, sunkovita dorzifleksija stopala ob iztegnjenem kolenu (nepričakovano stopimo v luknjo, zdrs po stopnicah navzdol). Pomemben dejavnik je nepričakovanost giba, saj se pri npr. skokih kita redko pretrga, ker gre večinoma za zavesten in pripravljen gib z aktivacijo sosednjih mišičnih skupin in porazdelitvijo oziroma upočasnitvijo delovanja sile. Pomemben je tudi položaj gležnja in s tem ročica delovanja sile. Najpogosteje vidimo pretrganje predvsem posteriornih delov Ahilove tetive, ki so najbolj oddaljeni od središča gležnja (pri dorzifleksiji stopala), medtem ko so anteriorni deli še lahko v kontaktu. Pri atletih lahko vidimo pretrganje Ahilove tetive pri nepričakovanem potegu, ko sotekmovalec poškodovancu med tekom stopi na peto, ki ostane učvrščena ob podlago, medtem ko se atlet pri teku že odrine naprej. Redkejši mehanizem je ekstremna raztegnitev pri nekaterih športih (npr. tenisu) ali ob padcu z višine in dorzifleksiji stopala ob iztegnjenem kolenu.

Mitja Maechtig dr. med.specialist ortopedske kirurgije